Bodite obveščeni o aktualnem dogajanju.
Ljubljana, 12. januarja (STA) - Vlada je danes sprejela predlog novele zakona o spodbujanju digitalne vključenosti, s katero se spreminja koncept določanja ciljnih skupin, ki bodo deležne ukrepov za spodbujanje digitalne vključenosti. Digitalni boni ostajajo, novost je možnost brezplačne izposoje osnovne računalniške opreme.
Ljubljana, 12. januarja (STA) - Vlada je danes potrdila novelo zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti, ki naj bi zajezila kršenje določb o delovnem času. Novela prinaša obvezno uvedbo elektronskih evidenc delovnega časa za podjetja, ki jim je bila izrečena globa zaradi kršitev delovne zakonodaje. Za ostala podjetja sprememb ne bo.
Vlada Republike Slovenije je sprejela Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pomoči gospodarstvu za omilitev posledic energetske krize.
V petek, 13. januarja 2023, bo v Uradnem listu Republike Slovenije objavljen Sklep ministra v skladu s katerim bo bruto minimalna plača za delo opravljeno po 1. januarju 2023 znašala 1.203,36 evra, kar pomeni 12-odstotni dvig.
Objavljen je nov seznam držav, v zvezi s katerimi obstaja visoko in povečano tveganje za pojav pranja denarja ali financiranja terorizma.
Državni proračun je po preliminarnih podatkih leta 2022 zabeležil približno 12,3 milijarde evrov prihodkov, kar je slabih 1,2 milijarde evrov oziroma 10,5 odstotka več kot leta 2021. Odhodki so dosegli okoli 13,7 milijarde evrov in so bili za 544 milijonov evrov ali 3,8 odstotka nižji kot leto prej, primanjkljaj državnega proračuna pa je znašal nekaj manj kot 1,4 milijarde evrov.
Rok za oddajo vloge je 6. februar 2023. Če jo boste oddali preko eDavkov, lahko to storite do 20. februarja 2023, saj bo elektronski portal ostal odprt v času vnosa podatkov iz papirnatih vlog. Na mobilni aplikaciji eDavki in na spletnem portalu eDavki je na voljo predizpolnjena vloga.
Javna agencija SPIRIT Slovenija in Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo obveščata upravičence, ki so oddali vlogo za dodelitev pomoči zaradi visokih povišanj cen električne energije in zemeljskega plina po Zakonu o pomoči gospodarstvu zaradi visokih povišanj cen električne energije in zemeljskega plina za 2022 (ZPGVCEP), da morajo do 31. januarja 2023 do 12.00 v aplikaciji JRP vnesti še dejanske podatke za izračun upravičenih stroškov iz. 5. člena ZPGVCEP, ki so jih v vlogi zgolj ocenili.
GZS podpira uskladitev bruto minimalne plače z medletno decembrsko inflacijo, saj to ohranja kupno moč prejemnikov najnižjih plač. Zaradi učinkov sprememb Zakona o dohodnini pa bo rast neto plač prejemnikov nove minimalne plače še nekoliko višja oziroma bo realno pozitivna (za okoli 2 odstotni točki višja od inflacije). Uskladitev, ki bi bila večja od minimalne zakonske obveze, nima ustrezne podlage v dvigu dodane vrednosti, saj energetska kriza podjetjem znižuje manevrski prostor za dvig plač. V konkurenčnih evropskih gospodarstvih so zelo zadržani celo do dvigov v višini lanske inflacije, saj uskladitev z inflacijo prinaša višjo storitveno inflacijo v prihodnjem obdobju po uskladitvi in tem daljše obdobje nadpovprečne (nad 2 %) rasti cen v gospodarstvu.
Po podatkih Analitike GZS bo v treh letih (2023-2025) kumulativna izguba neto prejemka za zaposlenega s povprečno, 2-kratnikom povprečne in 6-kratnikom povprečne plače znašala 1.170, 1.485 in 7.000 evrov glede na predhodno novelo Zakona o dohodnini. Prejemnik minimalne plače bo v tem obdobju prejel 240 EUR nižji prejemek. Za toliko bo torej nižja njihova potrošnja, kar bo negativno vplivalo na gospodarsko rast v Sloveniji, ki bo tako nižja, kot bi bila sicer.