V dokumentu je upoštevana povprečna plača za leto 2025.
Za ustrezno načrtovanje ukrepov za obvladovanje tveganj je nujna dobra prepoznava tveganj kibernetske varnosti ter njihovega vpliva na dejavnosti ali storitve. Za izboljšanje znanj in spretnosti v tem procesu vabljeni na delavnico, ki bo v torek, 7. 4. 2026 od 9.00-13.00, dvorana C na GZS. Udeležba na delavnici je brezplačna za člane ZIT, Srip GoDigital in člane GZS, prijava pa je obvezna.
V pomoč pri oddaji letnih poročil je AJPES pripravil seznam najpogostejših težav in predloge rešitev.
📅 25. februar ob 10. uri | 🔴 spletni prenos
Ob objavi podatkov rasti BDP v 2025 za Slovenijo in EU je Vesna Nahtigal, generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije, izpostavila, da podatki o nizki gospodarski rasti in predvsem padcu industrijske proizvodnje kažejo na nujno spremembo poslovnega okolja v Sloveniji. »Želim si, da nedavne novice o zapiranju podjetij, zmanjšanju delovnih mest in selitvi funkcij v tujino, zamenjajo novice o novih tujih neposrednih investicijah, rasti in širitvi podjetij v Sloveniji. To je tisto, kar bo našim državljanom prineslo več in bolje plačana delovna mesta ter več prihodkov za razvoj in socialno državo. Če želimo to doseči, moramo v Sloveniji v najkrajšem času davčno razbremeniti zaposlene in podjetja, zmanjšati birokracijo in pohitriti postopke pridobivanja dovoljenj, nato pa sprejeti nov nacionalni načrt gospodarskega razvoja Slovenije,« poudarja generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal.
Ministrstvo za finance je seznanjeno z novim predlogom novele Zakona o pravici do zimskega regresa ter prenovi ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov, ki so ga v zakonodajni postopek danes vložile koalicijske poslanske skupine.
Valuta za doplačilo po oddanih obračunih je 30. april, ne glede na datum oddaje obračuna davka od dohodka pravnih oseb (DDPO) in davka od dohodkov iz dejavnosti (DohDej). Vračila po oddanih obračunih bo Finančna uprava izvajala kot do sedaj, praviloma v 30 dneh od dneva predložitve davčnega obračuna.
Zaradi vse večjih pritiskov države, povsem nepredvidljivega poslovnega okolja in ogrožanja delovnih mest je GZS to problematiko obravnavala na izredni seji Upravnega odbora. »Stroški dela za zaposlenega prejemnika minimalne plače so se v Sloveniji v samo pol leta dvignili za več kot petino. Stroški dela v dodani vrednosti na zaposlenega pa sedaj dosegajo rekordno zgodovinsko raven,« opozarja generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Vesna Nahtigal. »Čeprav je vlada v tem mandatu sprejela nekaj koristnih ukrepov, je hkrati gospodarstvu naložila povsem nenačrtovane dodatne obremenitve ter v slovensko poslovno okolje vnesla nepredvidljivost in nestabilnost, ki bodo imele bistveno bolj negativne posledice za podjetja in zaposlene, za katere pravi, da so v središču njenega delovanja.« Nedavni dvigi stroškov dela resno ogrožajo obstoj 16.000 podjetij in 66.000 delovnih mest. Upravni odbor GZS zato poziva vlado k sprejemu 7 ukrepov, s katerimi bi omilili možne negativne posledice za gospodarstvo in blaginjo ljudi.
Nespremenjene vse tri ključne obrestne mere.
V Uradnem listu RS, št. 100/2025, z dne 4. 12. 2025, je bil objavljen Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o davčnem postopku - ZDavP-2P, ki je začel veljati 1. januarja 2026.